Ki-Aikido Narodni dom

Kdo lahko trenira aikido?

V skladu s filozofijo aikido ni omejitev glede na spol, starost ter druge podedovane ali pridobljene zmožnosti ali nezmožnosti posameznika. Skupine so razdeljene glede na raven znanja. Tudi otroci lahko trenirajo, vendar je zanje organizirana posebna otroška skupina.

Kaj potrebujem za vadbo?

Za začetek so dovolj trenirka in natikači za dostop do blazin v prostoru vadbe (dojo). Če težko dalj časa sedimo v seizi, si lahko pomagamo z blazino ali drugim podstavkom. V nadaljevanju nosimo bel dogi (po možnosti trši – tak, kot se uporablja tudi za judo) z belim pasom. Barvnih pasov ne nosimo. Inštruktorji in višji pasovi nosijo hakamo (tradicionalne japonske samurajske hlače). V naprednejših skupinah se vadi tudi z bokkenom (lesen meč), jojem (palica) in tantom (nož).

Poškodbe in padci?

Ob pravilni vadbi do poškodb praktično ne prihaja. Lahko zapišemo, da gre za eno od manj tveganih »rekreativnih« dejavnosti, zlasti v okviru borilnih veščin. Tehnike, ki jih treniramo s partnerjem, temeljijo na spoštovanju naravnih zakonitostih telesa in so zasnovane tako, da partnerja ne poškodujejo. Zaključujejo se ponavadi z imobilizacijo ali z metom partnerja. Vadbi padcev, za katere ni potrebna akrobatska spretnost, je med drugim namenjen začetniški tečaj. Zmožnost naravnega padanja in izguba strahu pred izgubo ravnotežja sta pravzaprav med prvimi koristnimi znanji, ki utegnejo vsakomur koristiti tudi v vsakodnevnih okoliščinah.

Kaj je KI?

Ki je eden konceptov, s katerim se srečujemo pri vadbi aikida.Gre za pojem, ki k nam prihaja iz daljnjevzhodnih tradicij in je zato zlahka napak razumljen ali mistificiran. Kitajska beseda qi (ista pismenka) ima bolj kozmološki pridih (življenska energija) in pomeni nekaj podobnega kot energija, ki preveva vesolje. V japonski kulturi je pomen še nekoliko drugačen, saj z njim v vsakodnevni rabi izražajo tudi določeno duševno nastrojenost, odnos do svojega delovanja ali pozornost.
V aikidu pojem ki uporabljamo, ko hočemo z njim izraziti nekaj, kar je v osnovi našega zavednega ali nezavednega delovanja, kar pa je obenem nejasno in postaja jasnejše v stalnem procesu razumevanja sebe in sveta. Prav tako kot še nekateri drugi pojmi (npr. um, univerzum, neskončnost, ljubezen), tudi pojem kija uhaja jasni definiciji, vendar ima povsem realen pomen za našo življenjsko izkušnjo.

Ki nastopa v imenu veščine, ki bi ga lahko prevedli kot »pot harmonije z vesoljnim kijem«.

Kaj je kI aikido?

Gre za delno posrečen, a v pogovorni rabi predvsem na Zahodu udomačen izraz za različico aikida, ki jo treniramo. Izvirni naziv je Shin shin toitsu aikido ali aikido z združenim umom in telesom, kakor ga je poimenoval ustanovitelj Koichi Tohei. Tohei je bil dalj časa glavni inštruktor pri ustanovitelju aikida Moriheiu Ueshibi, ki mu je tudi podelil naslov 10 dan. Tohei je ob aikidu vadil tudi misogi v šoli Ichikukai in japonsko jogo učitelja Tempuja Nakamure. Po Ueshibovi smrti je uvedel svoj sistem učenja, ki pri vadbi poudarjeno uporablja načela kija, in ustanovil svojo zvezo Ki no kenkyu kai.  
V okviru njegovega učenja so zelo znana štiri načela usklajenostiuma in telesa.
1. Ohranjaj pozornost na točko na dnu trebuha (seika no itten) 
2. Sprosti se.
3. Vzdržuj težo na spodnnji stani
4. Širi ki.
Doshu Kenjiro Yoshigasaki kot bivši Toheijev učenec od leta 2000 samostojno razvija to smer aikida.